Bob Dylan (1941) je ena največjih ikon 20. stoletja, spričo moči svoje pesniške besede pa že leta velja za potencialnega nobelovca. Ali kot zapiše njegov odlični poznavalec Matej Krajnc, ki je tudi avtor tega izbora: »Čeprav v tujini že kuka v literarni kanon, ga pri nas kot pesnika še vedno postavljamo za nekatere morda celo šibkejše pesniške osebnosti, ki pa niso v roke nikoli prijele kitare. Kitara ne naredi pesnika, to drži, a pesnik s kitaro ni nič manj pesnik.« Pričujoči izbor se osredotoča na pesmi, ki nimajo refrenov, ga pa prikazujejo kot zelo raznolikega in vznemirljivega besednega ustvarjalca.
